Nikoli me ni zanimalo »kopanje po zemlji«, saj to tudi ne bi pristajalo generaciji, ki je odraščala ob Idolih in Plastiki . Študijska leta sem preživela v stanovanju v Ljubljani in nato tudi ostala v okolici našega glavnega mesta. Ves prosti čas so mi zapolnjevali moji mastifi. Nikoli nisem niti pomislila, da bi se preselila nazaj v rojstni kraj, dokler…..Mi ni bila pokazana podedovana zapuščena kmetija na »koncu sveta«, tik ob hrvaški meji. Kaj narediti z več kot 2 ha zemlje preraščene z robidovjem in akacijo? Vseeno sva s partnerjem namesto rekreacije stopila v delovno akcijo.
Kmetijo oživljava po permakulturnih načelih, ekološko.
Quessant kosilnice ne onesnažujejo okolja,
zato pa ga včasih midva z motorno samokolnico, kadar zares drugače ne gre.
Skrbiva za dobrobit prostoživečih živali.
Na zemljišču živijo žabe, ježi, slepci, rogači, bogomoljke, mokrišče obiskujejo čaplje, v mraku ribnik preletavajo netopirji.
V ribniku brez strahu pred ribiči in drugim onesnaženjem živijo močvirske sklednice.
Posvojila sva poškodovane živali
, ki v naravi ne bi zmogle same preživeti. Štorkljo, “Štrkokljuna” je povozil kombajn in mu manjka del peruti. Urejava prostore za nove.
Zapuščen mladič labodinja Klara, zares “Grdi raček”, saj so ga pretepali in iz gnezda izločili njeni starši, zaradi problemov z gibljivostjo nog.
Upava, da bo že poleti 2016 kraljevala v velikem ribniku, ki je v pripravi.
! Živali so uradno posvojene, z vsemi potrebnimi dokumenti!
Zasajava vrtnine, drevesa in grmičevje za čimbolj pestro pokrajino, za lastno preskrbo in preskrbo prostoživečih živali, ki najdejo pot do naju.
Neuresničenih ciljev in idej je še veliko, sredstev vedno premalo, vendar kjer je volja, se najde tudi pot….enakomisleči pa so vedno vabljeni, da naju obiščejo.
Slastni pridelki za pozitivno energijo!